Gošavc™
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.01. 2011, 15:58
Prispevkov: 427
Kraj: Horjul
|
 Objavljeno: 31 Jan 2011 20:24 Naslov sporočila: Paša koz |
 |
|
Pasa koz
Prof.dr.Tone Vidrih, BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Podobno kot pri nas so bile koze tudi v stevilnih drugih predelih sveta v preteklosti preganjane ali zakonsko prepovedane z obrazlozitvijo, da povzrocajo opustosenje pokrajine, nastajanje golicav in puscav. Ti preganjalci koz nocejo razumeti, da so koze samo tiste zivali, ki so se edine lahko prezivljale od rastlinja na zemljiscih, ki jih je unicil clovek s svojim neodgovornim ravnanjem. Posekal je drevesa, pozgal je gozd, izcrpal zemljo in kdor je s tem obogatel se je preselil drugam. Tisto kar je na revnih tleh zraslo je se komaj zadoscalo za prezivetje koz. In te tako pogosto preganjane zivali so ljudem, ki so tam se ostali pomagale, da so v tistih siromasnih razmerah lahko preziveli.
Predsodki proti kozam s strani bogatih in problemi z njihovo rejo s strani revnih, izhajajo predvsem iz tezav, ki jih imajo pri nadzoru njihovega gibanja pri pasni reji. Masivne ograje, ki jih uporabljajo za druge vrste zivali na pasniku obicajno ne zadrzijo koz. Pri pasi na neoskrbovanih zemljiscih, kot je to v planinah, pa se lahko dogodi, da koze postanejo zopet divje zivali in izgubimo nadzor nad njimi. Pogosto so resitev vseh teh problemov videli v privezovanju koz na pasniku, to je v pasi na kolicek. Do takega zivljenja pa kazejo koze velik odpor in kdor ima vsaj strpen odnos do teh zivali, tega z njimi ne bo delal. Koza je disciplinirana zival in pripravljena na sodelovanje. Njeno tezavno obnasanje je pogojeno z njeno specificno potrebo po krmi in zavetju v primeru neugodnih vremenskih razmer, kadar ji zauzita krma ne nudi tistega, kar koza potrebuje za obnavljanje toplote telesa.
Prehranjevanje
Glavni vir telesne toplote pri prezvekovalcih je razgradnja vlaknine v vampu s pomocjo vrenja. Zato morajo te zivali pojesti veliko vlaknine kadar se ohladi in posledicno zauzijejo manj prebavljivih ogljikovih hidratov. Ta nacin pridobivanja telesne toplote je pri vseh prezvekovalcih podoben, koze so ga razvile do skrajnih meja. Koza podobne teze kot ovca mora dnevno zauziti tudi dva do trikrat vec voluminozne krme. Zato je koza tako ucinkovita pri izkoriscanju odmrle vegetacije s katero ovca se preziveti ne more.
Kljub temu so koze zelo obcutljive za ohladitve, ker so slabse zavarovane s podkozno mascobo. Pred mrazom jih lahko varuje samo gosta dlaka. Pri pasi na dobri rusi, kjer ni grmovja ali stare trave dobijo koze obicajno premalo vlaknine, ki je njeno glavno gorivo za ogrevanje telesa. Zaradi tega je temperatura v vampu nizka in ze kratkotrajen dez povzroci njeno podhladitev. Zato se pred dezjem tako hitro skrije pod streho, ceprav je poletje. Tudi v hlevu, kamor se zatece pred mrazom, se ta podhladitev se stopnjuje, ce ne dobi mrve ali nima dobro nastlano. Tam kjer zelijo dobiti od koz cim vec mleka, jim tudi v takem primeru dajo krmila. Ta krma koz ne zagreje in ker so za podhladitev zelo obcutljiva prebavila koze, pride do pojava raznih obolenj. V slabo prezracevanem hlevu postopno izgubijo koze gosto dlako, ki jih edina lahko zasciti pred mrazom.. Posledica tega nacina dela je, da koze zbolijo za pljucnico, ce pride v hlevu do prepiha. Take koze niso vec primerne za opravljanje koristnega dela v zarascajoci pokrajini, torej tistega opravila, ki jim je pisano na kozo. Tam kjer se odlocijo za krmljenje koz z mocnimi krmili, da bodo dobili cim visjo prirejo mleka, lahko pozabijo na paso. Pretezni del leta jih bodo morali imeti v hlevu, poleti da jim ne bo vroce in pozimi da jih ne bo zeblo. Takih koz pa sedaj, ko se pri nas toliko kmetijskih zemljisc zarasca z grmovjem, ne potrebujemo prav veliko. Prireja kozjega mleka iz krmil je namrec precej drazja od prireje kravjega mleka zaradi dvakrat vecje porabe dela na liter mleka.
Zauzivanje zelinja
Koze porabijo za prehranjevanje 30 % casa na dan in od tega predstavlja pasa ruse 35% in obiranje grmovja 65%. Za prezvekovanje porabijo 10% casa in 46% za pocivanje. Pri iskanju ustrezne pase napravijo okrog 3 km na dan in za to porabijo14% dneva. Ce koze odzenemo takoj s pasnika, ko pricnejo prezvekovati zauzito zelinje, potem se bodo temu prilagodile na ta nacin, da bodo poskusile v kratkem casu zauziti cim vec zelinja. Povecana masa zauzitega zelinja pa bo v procesu prebave zelo slabo izkoriscena. Vecji ucinek zauzitega zelinja na prirejo bo dosezen, ce bodo v vampu majhne kolicine krme, toda bolj pogosto. Pri takem nacinu hranjenja bodo prebavljene snovi hitro zapustile vamp in bodo koristno porabljene v procesu presnove. Ce se prebavljene snovi dolgo zadrzijo v vampu, potem jih mikroorganizmi vampa razgradijo do preprostejsih spojin in koristni ucinek zauzitega zelinja je manjsi. Koncni rezultat takega nacina dela je manjsa prireja mleka.
Koze imajo bolj splosen okus in kar 15 % vec razlicnih vrst rastlin imajo na jedilniku, v primerjavi s kravami ali ovcami. Zelo rade obirajo naslednje drevesne vrste in grmovnice: brest , jesen, hrast, lesko, vrbo, robido, sipek, brsljan, kosenicico in reso. Vse vrste zeli v rusi, ki jih pogosto imenujemo plevel kadar zavzamejo prevelik delez, koze zelo cenijo predvsem pa: navadni dezen, osat, pekoco koprivo, trpotec, smolenec, scavje in gabez . V kratkem casu lahko koze napravijo iz zemljisca, zarascenega z nizkim grmovjem in nezazeljenimi zeli, pasnik z veliko kakovostne pase. Zaradi pase koz bo v rusi vsako leto vec bele detelje, trpezne ljulke in travniske latovke. Samo taka pasa za koze ni primerna krma, ker vsebuje premalo vlaknine. Je pa taka pasa odlicna krma za ovce, posebno jagnjeta in mlado govedo.
Poleti morajo koze poleg dobre pase dobiti tudi seno, ce na pasniku ni vlakninaste pase. Kjer na pasniku ni grmovja, pod katerim bi si koze lahko poiskale zavetje v primeru dezja, jim pripravimo prenosne utice, da jih lahko premescamo po credinki. Tudi v hlev jih lahko spustimo, ce je v blizini. Ni razloga, da bi jih zadrzevali na pasniku, ce je v hlevu enaka temperatura kot zunaj in tam na razpolago vsaj slama. Morda pa na pasniku dobijo premalo vlaknine za vzdrzevanje telesne toplote. Koze znajo zelo dobro izkoristiti vsako izboljsanje vremena, da se vrnejo na paso in so odlicni znanilci kratkotrajnega izboljsanja vremena.
Koze zelo rade jedo tudi druge krmne rastline kot so koruza, repica, ohrovt in radic. Vsec jim je tudi krompir, pesa, koleraba in blitva. Ob taki krmi morajo koze dobiti dovolj vlakninaste krme, da jih greje kadar nastopi hladno vreme z dezjem. Koliko voluminozne krme se nahaja v vampu koze lahko preverimo s pritiskom clenka prsta na levi strani vampa. Ce je v njem voluminozna krma potem imamo obcutek kot da bi pritisnili v puding, ce so tam predvem plini cutimo proti pritisk in ce zapljuska je v vampu veliko vode. Koze so zelo jesce zivali in lahko pojedo veliko take krme, ki jim je vsec, ceprav njihove potrebe po vlaknini ne bodo pokrite. Kadar nastopi mraz je zelo nesmotrno krmiti kozam krmila ali gomolje in korene, ki vsebujejo veliko vode, ker potem zmanjka v vampu prostora za vlakninasto krmo in koze zebe. Pozimi se njihova potreba po hranilnih snoveh zelo zmanjsa in se zadovoljijo ze z skromno krmo, ce je dovolj vlakninasta.
Krmljenje z mrvo
V mrvi iscejo koze predvsem tiste dele zeli, ki so jim vsec. Ker mora biti mrva za koze dobro posusena jo veliko raztrosijo. Med prebiranjem jim pade na tla, kjer se zdrobi in izgubi mnogo listja, ki je visje hranilne vrednosti kot bili in stebelca. Tako zauzijejo koze manj prebavljivo krmo od tiste, ki jim je bila ponujena. Za koze je najbolje uporabljati mrvo iz pasje trave in bele detelje. Posuseni listi pasje trave ovijejo (zapredejo) liste detelje in tak zapredek pojedo koze kot celoto, zato je manj izgub. Mrva pridobljena na sejanih travnikih za koze ni zanimiva. Raje imajo tisto pridelano z zapleveljeno ruso, v kateri je veliko kopriv in scavja. Posusene koprive in gabez so za koze prava poslastica. Zelo rade imajo tudi posusena stebla graha in fizola in ta krma vsebuje veliko rudnin. Dobra ovsena slama, ki ima podobno prebavljivost kot slabo seno, ima za koze visjo hranilno vrednost kot seno. Pri ovseni slami najprej pojedo ostanke lata, spodnji del bilke pa pustijo.
Ograjevanje
Kdor bo zelel koze rediti predvsem s paso je zelo pomembno, da bo imel sezonski pripust in da v hlevu ne bo nikdar temperatura bistveno drugacna od tiste zunaj, tudi pozimi ne. Koze bodo imele gosto dlako, na "paso" med grmovje bodo lahko hodile tudi v zimskih dneh, ce ne bo visokega snega in opravljale bodo dvojno koristno delo, krcile bodo grmovno zarast in gnojile zemljisce. To bo mogoce doseci samo, ce nam bo uspelo obdrzati nadzor nad tem kaj bodo koze pocele pri bivanju na prostem. Prakticne izkusnje so pokazale, da so veczicne elektroograje edini dovolj ucinkovit in ne predrag nacin urejanja zemljisc za nadzorovano paso koz. Poleg tega ista elektroograja tudi varuje te zivali na pasniku pred zvermi in potepuskimi psi.
Napisanega, pokazanega in povedanega je bilo tudi pri nas ze veliko o postavljanju elektrograj. V primeru urejanja pasnika za koze bo treba pac vse v zvezi z ograjami opraviti bolj vestno, zanesljivo in ucinkovito, torej bolj bolece. Stirizicna ograja z razporeditvijo zic od spodaj navzgor 15 + 20 + 25 + 30 centimetrov bo zadrzevala koze, ce bo tudi v najbolj oddaljenem delu ograje najmanj 4500 voltov napetosti. Brez ustreznega preskusevalca napetosti pulza v ograji (voltmetra) tega ne moremo vedeti. Samo mocan strah pred bolecino bo kozam prepreceval skoke preko ograje. Vcasih se v tropu pojavi samec, ki se je zaradi prirojene potrebe po kazanju herojstva pripravljen izpostavi vsaki bolecini, samo da bi zascitil trop. V takem primeru bo treba uporabiti veliko domisljije in poiskati tako resitev z zacasno elektroograjo, da bo zmaga nasa. Pri vodenju nadzorovane pase, s prestavljanjem tropa koz po credinkah, je zelo zmanjsana verjetnost, da si koze poiscejo stalno mesto, kjer potem uhajajo iz pasnika.
Nekaj vec tezav s paso koz je lahko pri zacasnih ograjah, ki jih premescamo po zemljiscu. Za ta namen priporocajo uporabo elektromrez, ki so visoke 106 centimetrov (8 vodoravnih linij) ali 112 centimetrov ( 13 vodoravnih linih). Taka gosta elektromreza tudi varuje pred lisico ali psom kozlicke, ki radi zaspijo na pasniku proc od tropa, nekje ob ograji. Vsaka elektromreza mora biti dobro napeta, da bo tudi med kolickoma visoka 106 oziroma 112 cm in v njej morajo biti elektricni pulzi visoke napetosti, kadarkoli bodo na pasniku koze. Ob koncu pasne sezone elektromrezo poberemo s pasnika in jo spravimo do naslednje pomladi. Ta nacin pase manjsih tropov koz je zelo uporaben povsod tam kjer imajo zelo razdrobljena zemljisca in mocno zapleveljene travnike, zaradi nepravilnega gnojenja ali premalo pogoste rabe ruse. Vsako leto imamo vec opuscenih travnikov in njiv. Na opisan nacin bi jih lahko uporabili za pasno rejo koz in potem bomo potrebovali veliko teh zivali. Zal pa stevilni rejci koz iscejo zasluzek predvsem v uporabi mocne krme za vecjo prirejo mleka. Njihov cas bo verjetno sele napocil, saj predvidevajo, da se bodo krmila pocenila v razmerah prostega pretoka blaga, denarja in dela. Ampak takrat bo tudi cena mleka nizja, ker ga bo veliko in zascitni ukrepi za prirejo bodo bolj picli.
Pasa koz
Prof.dr.Tone Vidrih, BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Podobno kot pri nas so bile koze tudi v stevilnih drugih predelih sveta v preteklosti preganjane ali zakonsko prepovedane z obrazlozitvijo, da povzrocajo opustosenje pokrajine, nastajanje golicav in puscav. Ti preganjalci koz nocejo razumeti, da so koze samo tiste zivali, ki so se edine lahko prezivljale od rastlinja na zemljiscih, ki jih je unicil clovek s svojim neodgovornim ravnanjem. Posekal je drevesa, pozgal je gozd, izcrpal zemljo in kdor je s tem obogatel se je preselil drugam. Tisto kar je na revnih tleh zraslo je se komaj zadoscalo za prezivetje koz. In te tako pogosto preganjane zivali so ljudem, ki so tam se ostali pomagale, da so v tistih siromasnih razmerah lahko preziveli.
Predsodki proti kozam s strani bogatih in problemi z njihovo rejo s strani revnih, izhajajo predvsem iz tezav, ki jih imajo pri nadzoru njihovega gibanja pri pasni reji. Masivne ograje, ki jih uporabljajo za druge vrste zivali na pasniku obicajno ne zadrzijo koz. Pri pasi na neoskrbovanih zemljiscih, kot je to v planinah, pa se lahko dogodi, da koze postanejo zopet divje zivali in izgubimo nadzor nad njimi. Pogosto so resitev vseh teh problemov videli v privezovanju koz na pasniku, to je v pasi na kolicek. Do takega zivljenja pa kazejo koze velik odpor in kdor ima vsaj strpen odnos do teh zivali, tega z njimi ne bo delal. Koza je disciplinirana zival in pripravljena na sodelovanje. Njeno tezavno obnasanje je pogojeno z njeno specificno potrebo po krmi in zavetju v primeru neugodnih vremenskih razmer, kadar ji zauzita krma ne nudi tistega, kar koza potrebuje za obnavljanje toplote telesa.
Prehranjevanje
Glavni vir telesne toplote pri prezvekovalcih je razgradnja vlaknine v vampu s pomocjo vrenja. Zato morajo te zivali pojesti veliko vlaknine kadar se ohladi in posledicno zauzijejo manj prebavljivih ogljikovih hidratov. Ta nacin pridobivanja telesne toplote je pri vseh prezvekovalcih podoben, koze so ga razvile do skrajnih meja. Koza podobne teze kot ovca mora dnevno zauziti tudi dva do trikrat vec voluminozne krme. Zato je koza tako ucinkovita pri izkoriscanju odmrle vegetacije s katero ovca se preziveti ne more.
Kljub temu so koze zelo obcutljive za ohladitve, ker so slabse zavarovane s podkozno mascobo. Pred mrazom jih lahko varuje samo gosta dlaka. Pri pasi na dobri rusi, kjer ni grmovja ali stare trave dobijo koze obicajno premalo vlaknine, ki je njeno glavno gorivo za ogrevanje telesa. Zaradi tega je temperatura v vampu nizka in ze kratkotrajen dez povzroci njeno podhladitev. Zato se pred dezjem tako hitro skrije pod streho, ceprav je poletje. Tudi v hlevu, kamor se zatece pred mrazom, se ta podhladitev se stopnjuje, ce ne dobi mrve ali nima dobro nastlano. Tam kjer zelijo dobiti od koz cim vec mleka, jim tudi v takem primeru dajo krmila. Ta krma koz ne zagreje in ker so za podhladitev zelo obcutljiva prebavila koze, pride do pojava raznih obolenj. V slabo prezracevanem hlevu postopno izgubijo koze gosto dlako, ki jih edina lahko zasciti pred mrazom.. Posledica tega nacina dela je, da koze zbolijo za pljucnico, ce pride v hlevu do prepiha. Take koze niso vec primerne za opravljanje koristnega dela v zarascajoci pokrajini, torej tistega opravila, ki jim je pisano na kozo. Tam kjer se odlocijo za krmljenje koz z mocnimi krmili, da bodo dobili cim visjo prirejo mleka, lahko pozabijo na paso. Pretezni del leta jih bodo morali imeti v hlevu, poleti da jim ne bo vroce in pozimi da jih ne bo zeblo. Takih koz pa sedaj, ko se pri nas toliko kmetijskih zemljisc zarasca z grmovjem, ne potrebujemo prav veliko. Prireja kozjega mleka iz krmil je namrec precej drazja od prireje kravjega mleka zaradi dvakrat vecje porabe dela na liter mleka.
Zauzivanje zelinja
Koze porabijo za prehranjevanje 30 % casa na dan in od tega predstavlja pasa ruse 35% in obiranje grmovja 65%. Za prezvekovanje porabijo 10% casa in 46% za pocivanje. Pri iskanju ustrezne pase napravijo okrog 3 km na dan in za to porabijo14% dneva. Ce koze odzenemo takoj s pasnika, ko pricnejo prezvekovati zauzito zelinje, potem se bodo temu prilagodile na ta nacin, da bodo poskusile v kratkem casu zauziti cim vec zelinja. Povecana masa zauzitega zelinja pa bo v procesu prebave zelo slabo izkoriscena. Vecji ucinek zauzitega zelinja na prirejo bo dosezen, ce bodo v vampu majhne kolicine krme, toda bolj pogosto. Pri takem nacinu hranjenja bodo prebavljene snovi hitro zapustile vamp in bodo koristno porabljene v procesu presnove. Ce se prebavljene snovi dolgo zadrzijo v vampu, potem jih mikroorganizmi vampa razgradijo do preprostejsih spojin in koristni ucinek zauzitega zelinja je manjsi. Koncni rezultat takega nacina dela je manjsa prireja mleka.
Koze imajo bolj splosen okus in kar 15 % vec razlicnih vrst rastlin imajo na jedilniku, v primerjavi s kravami ali ovcami. Zelo rade obirajo naslednje drevesne vrste in grmovnice: brest , jesen, hrast, lesko, vrbo, robido, sipek, brsljan, kosenicico in reso. Vse vrste zeli v rusi, ki jih pogosto imenujemo plevel kadar zavzamejo prevelik delez, koze zelo cenijo predvsem pa: navadni dezen, osat, pekoco koprivo, trpotec, smolenec, scavje in gabez . V kratkem casu lahko koze napravijo iz zemljisca, zarascenega z nizkim grmovjem in nezazeljenimi zeli, pasnik z veliko kakovostne pase. Zaradi pase koz bo v rusi vsako leto vec bele detelje, trpezne ljulke in travniske latovke. Samo taka pasa za koze ni primerna krma, ker vsebuje premalo vlaknine. Je pa taka pasa odlicna krma za ovce, posebno jagnjeta in mlado govedo.
Poleti morajo koze poleg dobre pase dobiti tudi seno, ce na pasniku ni vlakninaste pase. Kjer na pasniku ni grmovja, pod katerim bi si koze lahko poiskale zavetje v primeru dezja, jim pripravimo prenosne utice, da jih lahko premescamo po credinki. Tudi v hlev jih lahko spustimo, ce je v blizini. Ni razloga, da bi jih zadrzevali na pasniku, ce je v hlevu enaka temperatura kot zunaj in tam na razpolago vsaj slama. Morda pa na pasniku dobijo premalo vlaknine za vzdrzevanje telesne toplote. Koze znajo zelo dobro izkoristiti vsako izboljsanje vremena, da se vrnejo na paso in so odlicni znanilci kratkotrajnega izboljsanja vremena.
Koze zelo rade jedo tudi druge krmne rastline kot so koruza, repica, ohrovt in radic. Vsec jim je tudi krompir, pesa, koleraba in blitva. Ob taki krmi morajo koze dobiti dovolj vlakninaste krme, da jih greje kadar nastopi hladno vreme z dezjem. Koliko voluminozne krme se nahaja v vampu koze lahko preverimo s pritiskom clenka prsta na levi strani vampa. Ce je v njem voluminozna krma potem imamo obcutek kot da bi pritisnili v puding, ce so tam predvem plini cutimo proti pritisk in ce zapljuska je v vampu veliko vode. Koze so zelo jesce zivali in lahko pojedo veliko take krme, ki jim je vsec, ceprav njihove potrebe po vlaknini ne bodo pokrite. Kadar nastopi mraz je zelo nesmotrno krmiti kozam krmila ali gomolje in korene, ki vsebujejo veliko vode, ker potem zmanjka v vampu prostora za vlakninasto krmo in koze zebe. Pozimi se njihova potreba po hranilnih snoveh zelo zmanjsa in se zadovoljijo ze z skromno krmo, ce je dovolj vlakninasta.
Krmljenje z mrvo
V mrvi iscejo koze predvsem tiste dele zeli, ki so jim vsec. Ker mora biti mrva za koze dobro posusena jo veliko raztrosijo. Med prebiranjem jim pade na tla, kjer se zdrobi in izgubi mnogo listja, ki je visje hranilne vrednosti kot bili in stebelca. Tako zauzijejo koze manj prebavljivo krmo od tiste, ki jim je bila ponujena. Za koze je najbolje uporabljati mrvo iz pasje trave in bele detelje. Posuseni listi pasje trave ovijejo (zapredejo) liste detelje in tak zapredek pojedo koze kot celoto, zato je manj izgub. Mrva pridobljena na sejanih travnikih za koze ni zanimiva. Raje imajo tisto pridelano z zapleveljeno ruso, v kateri je veliko kopriv in scavja. Posusene koprive in gabez so za koze prava poslastica. Zelo rade imajo tudi posusena stebla graha in fizola in ta krma vsebuje veliko rudnin. Dobra ovsena slama, ki ima podobno prebavljivost kot slabo seno, ima za koze visjo hranilno vrednost kot seno. Pri ovseni slami najprej pojedo ostanke lata, spodnji del bilke pa pustijo.
Ograjevanje
Kdor bo zelel koze rediti predvsem s paso je zelo pomembno, da bo imel sezonski pripust in da v hlevu ne bo nikdar temperatura bistveno drugacna od tiste zunaj, tudi pozimi ne. Koze bodo imele gosto dlako, na "paso" med grmovje bodo lahko hodile tudi v zimskih dneh, ce ne bo visokega snega in opravljale bodo dvojno koristno delo, krcile bodo grmovno zarast in gnojile zemljisce. To bo mogoce doseci samo, ce nam bo uspelo obdrzati nadzor nad tem kaj bodo koze pocele pri bivanju na prostem. Prakticne izkusnje so pokazale, da so veczicne elektroograje edini dovolj ucinkovit in ne predrag nacin urejanja zemljisc za nadzorovano paso koz. Poleg tega ista elektroograja tudi varuje te zivali na pasniku pred zvermi in potepuskimi psi.
Napisanega, pokazanega in povedanega je bilo tudi pri nas ze veliko o postavljanju elektrograj. V primeru urejanja pasnika za koze bo treba pac vse v zvezi z ograjami opraviti bolj vestno, zanesljivo in ucinkovito, torej bolj bolece. Stirizicna ograja z razporeditvijo zic od spodaj navzgor 15 + 20 + 25 + 30 centimetrov bo zadrzevala koze, ce bo tudi v najbolj oddaljenem delu ograje najmanj 4500 voltov napetosti. Brez ustreznega preskusevalca napetosti pulza v ograji (voltmetra) tega ne moremo vedeti. Samo mocan strah pred bolecino bo kozam prepreceval skoke preko ograje. Vcasih se v tropu pojavi samec, ki se je zaradi prirojene potrebe po kazanju herojstva pripravljen izpostavi vsaki bolecini, samo da bi zascitil trop. V takem primeru bo treba uporabiti veliko domisljije in poiskati tako resitev z zacasno elektroograjo, da bo zmaga nasa. Pri vodenju nadzorovane pase, s prestavljanjem tropa koz po credinkah, je zelo zmanjsana verjetnost, da si koze poiscejo stalno mesto, kjer potem uhajajo iz pasnika.
Nekaj vec tezav s paso koz je lahko pri zacasnih ograjah, ki jih premescamo po zemljiscu. Za ta namen priporocajo uporabo elektromrez, ki so visoke 106 centimetrov (8 vodoravnih linij) ali 112 centimetrov ( 13 vodoravnih linih). Taka gosta elektromreza tudi varuje pred lisico ali psom kozlicke, ki radi zaspijo na pasniku proc od tropa, nekje ob ograji. Vsaka elektromreza mora biti dobro napeta, da bo tudi med kolickoma visoka 106 oziroma 112 cm in v njej morajo biti elektricni pulzi visoke napetosti, kadarkoli bodo na pasniku koze. Ob koncu pasne sezone elektromrezo poberemo s pasnika in jo spravimo do naslednje pomladi. Ta nacin pase manjsih tropov koz je zelo uporaben povsod tam kjer imajo zelo razdrobljena zemljisca in mocno zapleveljene travnike, zaradi nepravilnega gnojenja ali premalo pogoste rabe ruse. Vsako leto imamo vec opuscenih travnikov in njiv. Na opisan nacin bi jih lahko uporabili za pasno rejo koz in potem bomo potrebovali veliko teh zivali. Zal pa stevilni rejci koz iscejo zasluzek predvsem v uporabi mocne krme za vecjo prirejo mleka. Njihov cas bo verjetno sele napocil, saj predvidevajo, da se bodo krmila pocenila v razmerah prostega pretoka blaga, denarja in dela. Ampak takrat bo tudi cena mleka nizja, ker ga bo veliko in zascitni ukrepi za prirejo bodo bolj picli.
VIR: http://www2.arnes.si/~surtvidr/clanki/clanek01.htm |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
