Gošavc™
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.01. 2011, 15:58
Prispevkov: 427
Kraj: Horjul
|
 Objavljeno: 31 Jan 2011 20:23 Naslov sporočila: Koze in grmovje |
 |
|
Grmovje in koze
Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
Verjetno je vsem dobro poznana lastnost koz, da rade obirajo liste in mlade poganjke grmovja, z bodicami obvarovane brste, cvetove in plodove različnih zeli ter visoko staro travo. Kljub temu večina ljudi vidi v kozi majhno kravo. Zato jo tudi krmijo podobno kot kravo, da bi dobili od nje čim več mleka. Tudi selekcija koz na večjo molznost poteka ob krmljenju z močnimi krmili. To zagotovo kozam ni v korist in tudi nam ljudem ne. Morali bi razumeti, da je koza dragocena živali ravno zato ker lahko pase in tudi izkoristi tisto krmo, ki je za druge prežvekovalce brez vrednosti. In ravno to njeno posebnost bi morali v večji meri izkoristiti za učinkovitejše preprečevanje širjenja grmovja na kmetijska zemljišča.
Herbicidi so zagotovo zelo učinkovit način zatiranja nezaželjenih rastlin. Toda za uporabo na pašnikih so predragi. Za to delo uporabljajo v Novi Zelandiji koze vsaj že dve desetletji zelo uspešno. Z rejo ovc imajo zato boljši zaslužek, ker koze ne pasejo bele detelje, za jagnjeta pa je ta metuljnica najboljša krma. Zadnjih pet let je močno porastlo zanimanje za rejo koz na zahodu ZDA. Spoznali so, da je s pašo koz v parkih, na zemljiščih, ki so v državni lasti in na trasah velikih daljnovodov, mogoče najceneje preprečevati gozdne požare. Poročajo o programih preprečevanja požarov, ki jih naročajo gasilci ali lastniki parkov za bogata območja v Kaliforniji (Berkeley). Glavno delo pri tem opravi trop koz velik 500 - 1000 živali. Ljudje so s tem načinom borbe proti grmovju zelo zadovoljni, saj so se jim koze priljubile in zelo se je zmanjšala uporaba herbicidov. Seveda je to koristno delo koz strogo nadzorovano tako s pomočjo učinkovitih elektroograj, kot tudi s pomočjo ovčarskih psov. Podobno kot na pašniku z ovcami ali govedom, tudi grmišč s kozami ne smejo preveč popasti, ker lahko povzročijo erozijo zemlje na pobočjih. Ampak tudi grmovje ne sme prerasti višine, ki jo koze lahko še dosežejo. Koze uporabljajo tudi za vzdrževanje rastlinske odeje preko poletja na zelo strmih pobočij smučišč v Alberti (Calgary). Ugotovili so da koze manj poškodujejo rušo kot specialne kosilnice za strmino, zato je manj erozije zemlje na pobočjih.
Vsi ti primeri jasno kažejo, da domačim živalim lahko vrnemo vlogo, ki jim jo je namenila narava in pri tem imamo od tega še koristi. V sorazmerju s svojo težo lahko koza dnevno zaužije dvakrat več krme kot ovca ali krava. Skoraj ena tretjina prostornine njenega telesa predstavljajo prebavila. Zato koza tudi iz slabe krme pridobi dovolj hranljivih snovi in vzdrževalne energije. Iz zaužite vlaknine, ki jo v vampu mora prebaviti, da pride do hranljivih snovi, se sprosti veliko toplote. Zato koza ne potrebuje tako goste volne kot ovca ali plasti loja pod kožo kot govedo, da ji je pozimi toplo. Kozo greje izgorevanje celuloze v njenem vampu, zato mora vedno imeti na razpolago dovolj voluminozne krme. Prav zaradi tega najdejo divje vrste koz v območjih kjer je pozimi zelo mraz.
Ampak koza lahko poje tudi veliko krmil, ker ima velika prebavila in zaradi tega bo dala veliko mleka. Težava pri taki kozi je v tem, da jo vedno zebe. Iz krmil ne more dobiti dovolj toplote posebno, če so v velikem delu iz koruze, voluminozne krme pa tudi ne poje veliko, ker ima rajši krmila. Kozo lahko zebe tudi v toplem hlevu, če je mokra ker ji izparevanje vode odvzame veliko toplote. Zato kozi prepih hitro škoduje in se umakne pod streho ob prvih kapljah dežja. V Novi Zelandiji imajo koze privezane ob cestah, da jim čistijo jarke (bankine) tako, da se lahko sprehajajo ob napeti žici (podobno imajo pri nas privezane pse na večjih kmečkih dvoriščih, da lahko čuvajo hišo, hlev in skedenj). Vsaka tako privezana koza ob cesti mora imeti utico, da se umakne v njo kadar prične deževat, drugače je lastnik koze kaznovan z do 3 mesece zapora in denarno kaznijo do 1.000 NZ$.
Prezimovanje koz na pašniku, podobno kot to delamo z govedom in poskušamo z ovcami, bo verjetno povezano z nekaterimi težavami. Pri nas redijo koze predvsem zaradi mleka in da je tega veliko mora koza dobiti dobro krmo in krmila. Tako kozo z velikim vimenom ni mogoče spustiti v trnasto grmovje in preko ostrih skal. Razumljivo da taka žival tudi ni primerna za prezimovanje na pašniku. Drugače pa bi lahko bilo, če bi imeli trop koz odbran samo za čiščenje z grmovjem zaraščenih kmetijskih zemljišč. Take koze bi ravno v zimskem času lahko napravile največ koristnega dela takrat, ko ne bi bilo snega. Pojedle bi staro travo in spomladi bi imeli manj gozdnih požarov na Primorskem. Objedle bi brste grmovja do 150 centimetrov nad tlemi, kar bi zelo olajšalo nabiranje gob. Olupile bi tudi starejše veje leske, da bi se posušile in morda v desetih letih ustvarile iz opuščene površine v zaraščanju, rodoviten pašnik, ki bi bil v veselje ovcam in v ponos lastniku zemljišča.
Koze imajo bolj splošen okus in kar 15% več različnih vrst rastlin imajo na jedilniku, v primerjavi s kravami ali ovcami. Zelo rade obirajo naslednje drevesne vrste in grmovnice: brest, jesen, hrast, lesko, vrbo, robido, šipek, bršljan, košeničico in reso. Vse vrste zeli v ruši, ki jih pogosto imenujemo plevel kadar zavzamejo prevelik delež, koze zelo cenijo predvsem pa: navadni dežen, osat, pekočo koprivo, trpotec, smolenec, ščavje in gabez. Ali smo res na sončni strani Alp tako bogati, da moramo vse te rastline zatirati s herbicidi, jih sekati ali prepustiti ognju, namesto, da bi jih koristno uporabili v tisti prehranski verigi od katere je odvisno dobro zdravje nas ljudi in tudi naš nadaljni razvoj: rastline – rastlinojedi – mesojedi – razkrojevalci. V gozdu, pa naj bo še tako dragocen, za nas ljudi in ostale mesojede vrste ni veliko hrane, saj kar 95 % tistega kar ustvarijo rastline neposredno uporabijo razkrojevalci.
Če bo šel tudi pri nas razvoj v tej smeri, da bi domače živali bolj koristno uporabljali za vzdrževanje okolja in izboljšanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, ne pa samo za polnjenje želodcev in denarnic, potem bomo že poiskali način, kako tudi kozam zagotoviti potrebno zavetje, če bodo morale prezimovati na pašniku. Pri tem bo moral nekaj več razumevanja pokazati tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov do tistih, ki želijo urejati opuščena zemljišča za nadzorovano pašo, da bodo lahko domače živali opravile svoje koristno delo. Nerazumljivo je togo stališče Slada, da za ureditev napajališč in stalnih ograj na kmetijskih zemljiščih s katerimi upravljajo, ne smejo prispevati ničesar medtem, ko so pripravljeni plačevati košnjo stare trave (sanitarna košnja) na opuščenih travnikih in sekanje ter ruvanje grmovja z gradbenimi stroji, da bo zopet mogoča strojna košnja. Prav vseeno jim je ali nekdo s svojim načinom kmetovanja (celoletno pašo) izboljšuje rodovitnost zemljišča (gnoj ostane tam), ki ga ima v najemu ali pa ga izčrpava, ker ga samo kosi in odvaža rastlinska hranila na svoje njive. Oba najemnika morata Skladu plačevati enako najemnino. Verjetno bi moral tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov podpisati z državo pogodbo, ki bi ga obvezovala, da bo z zemljo, ki jo dobi v upravljanje delal kot dober gospodar in pri tem upošteval priporočila kmetijske stroke.
Vir: http://www2.arnes.si/~surtvidr/clanki/clanek13.htm |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
